
objamejo me misli alostne,
ker ob moji tvoje ni sledi,
Anuka
Vekrat sem na Tromstovju stal,
akal sem te in se tiho bal,
da neko ne bo, ne bo prila k meni,
Anuka!
Se nekaj sneink na dlan spusti,
vsaka zadrhti, ko se stopi,
in s sabo nosim polno pest solza, zate,
Anuka!
In s sabo nosim polno pest solza, zate,
Anuka!